42 – odgovor na skoraj vse (E17)

Čeprav enega prvih raziskovalcev pozornosti, Williama Jamesa, še vedno citirajo z besedami "vsak ve, kaj je pozornost", danes nevroznanost in bolj specifične psihološke metode revolucionirajo naše razumevanje pozornosti. Naša pozornost namreč deluje v ritmičnih ciklih: vsakih nekaj sto milisekund nihamo med osredotočenostjo in odvračanjem pozornosti. "Motnja" torej ni naš sovražnik, temveč del starodavnega mehanizma, ki nas sploh šele naredi sposobne delovanja. Je torej naša motljivost povsem normalna? Ali pa prav razlog za to, da smo tako dovzetni za vse stranske teme? Germanistka in kulturologinja Carolin Duttlinger opozarja, da razglašena "kriza pozornosti" ni nič novega: že industrializaciji in kinu so očitali, da motita pozornost ljudi. Koncentracija nikoli ni vrednotena nevtralno – vedno je vprašanje moči, motivacije in nadzora. Ali torej občutek, da se je naša zmožnost koncentracije zmanjšala, izvira iz tega, da ni zadostna? Ali pa je morda vendarle nekaj na splošnem vtisu, da se je naša koncentracija poslabšala? Nevroznanstvenica Sabine Kastner in kognitivni psiholog Ulrich Ansorge se strinjata: naša sposobnost koncentracije se nikakor ni zmanjšala, se je pa spremenila. Kako torej danes deluje mati vse kognicije – naša pozornost?