42 – odgovor na skoraj vse (E7)

Fotografije, videoposnetki in novice so dolgo veljali za zanesljive vire. Vendar pa z naglim razvojem umetne inteligence in njenih zmožnosti meje med resničnostjo in ponaredki postajajo vse bolj zabrisane. Deepfake posnetki in računalniško generirani glasovi ustvarjajo izjave, ki jih nikoli ni bilo. Slike so manipulirane, dejstva izkrivljena, informacije pa namerno plasirane. Nastaja klima nezaupanja, v kateri je lahko vse res - ali pa tudi ne. Namenoma širjene lažne informacije niso nov pojav. Že v preteklosti so jih uporabljali kot politično orožje za vplivanje na mnenja in razdvajanje družb. Sodobne tehnologije pa omogočajo še bolj prefinjeno manipulacijo. Bot omrežja širijo dezinformacije na družbenih omrežjih, algoritmi krepijo čustva in skrbijo za maksimalen doseg. Meje med verodostojnimi novicami in propagando se zabrisujejo - s posledicami za demokratične sisteme. Obstajajo pa načini, kako se ubraniti pred manipulacijo. Medijska pismenost, kritično razmišljanje in na dejstvih temelječe poročanje so ključni za prepoznavanje prevar. Strategije, kot je prebunking, torej zgodnje prepoznavanje vzorcev dezinformacij, lahko pomagajo, da smo manj dovzetni za lažne informacije. V svetu, kjer ni vse, kar je videti resnično, tudi resnično, postane izurjeno oko najpomembnejše orodje proti namerni manipulaciji.