42 – odgovor na skoraj vse (E4)

Ni vsaka prepir svetovno pomemben, a pogosto se tako zdi. Tudi če gre le za vprašanje, ali ananas sodi na pico. Že takrat izgubimo živce in preidemo v napadalni ali begunski način. Zakaj je tako? Raziskave kažejo, da ne moremo drugače: prepir nas spravlja v stres. Že najmanjše nasprotovanje lahko naše središče za prepir v možganih spravi v stanje pripravljenosti, pravi Tali Sharot, nevroznanstvenica na Univerzi v Londonu. Vendar to ni nujno slabo: "Občutki v prepiru so kompas, ki nam pomaga prepoznati, kaj nam je resnično pomembno," pojasnjuje psiholog Rune Miram z Univerze Bundeswehr v Münchnu. Kajti za majhnimi vsakodnevnimi prepiri se pogosto skrivajo globlji problemi. Da bi jih lahko rešili, poudarja Hugo Mercier, kognitivni znanstvenik na pariški École normale supérieure, da je bil prepir za ljudi vedno pomemben. Le tako smo lahko določili pravila za skupno življenje v skupnosti. In ali ni tudi demokracija na koncu predvsem skupek pravil, ki nam omogoča konstruktivno prepirati se? Caja Thimm, medijska znanstvenica na Univerzi v Bonnu, zato opozarja na nevarnosti, če naša kultura prepiranja, zlasti na internetu, vse bolj propada – če se pogovarjamo le še zato, da bi se medsebojno žalili. Dobro rešitev za pereča vprašanja sedanjosti bomo prej našli, če poznamo veliko perspektiv in argumentov. To pa lahko ugotovimo le, če se med seboj prepiramo. In to na pravi način.