42 – odgovor na skoraj vse (E2)

Matematika velja za mnoge kot abstrakten šolski predmet – suha, težka, odmaknjena od resničnega sveta. Toda kaj, če je v resnici skriti red za vsem? Matematika je presenetljivo prisotna v našem vsakdanjem življenju: skriva se v listih in cvetovih rastlin. Tudi čebele – kot kažejo najnovejše raziskave – imajo nekakšen občutek za matematiko. Rastline se na primer pogosto ravnajo po tako imenovanem Fibonaccijevem zaporedju – številskem nizu, ki nastane tako, da vedno znova seštejemo vsoti dveh predhodnih števil. Rastlinski biolog David Spencer na primeru sončnic in romanesca pokaže, kako iz preprostih matematičnih pravil nastanejo fascinantni vzorci. Tudi žuželke očitno zaznavajo matematiko: vedenjska raziskovalka Aurore Avarguès-Weber je v poskusih s čebelami pokazala, da te ne razlikujejo le količin, ampak lahko celo rešujejo preproste računske naloge. Toda ali je matematika res jezik narave – ali le orodje človeka? Za matematičarko Sarah Hart je jasno: matematika in njene formule so ključ do dogajanja v vesolju. Fizik in računalniški pionir Stephen Wolfram gre še korak dlje: zasnuje drzno podobo vesolja, ki samo deluje kot gigantski računalniški program – voden s preprostimi pravili, ki jih šele začenjamo razumeti.