42 – odgovor na skoraj vse (E9)

Dolgo časa smo njihove duševne sposobnosti kaznivo zanemarjali. Prašiči, koze, kokoši, lososi in miši so pogosto pametnejši, kot si mislimo – žal pa so naše merilne metode oblikovane po človeških merilih. Kako pametne so v resnici, je težko reči. Medtem ko morajo divje živali vsak dan dosegati vrhunske duševne zmogljivosti, da preživijo, imajo domače živali večinoma precej dolgočasno življenje. Bi lahko množična živinoreja povzročila, da se njihovi možgani krčijo ali jih celo naredi depresivne? Nove študije se ukvarjajo prav s temi vprašanji – z presenetljivimi pristopi! Raziskovalci preverjajo, ali testi, ki so pravzaprav namenjeni otrokom ali primatom, delujejo tudi pri naših domačih živalih. In hitro naletijo na svoje meje: ali lahko ljudje sploh razumemo, kako na primer prašič ali kokoš dojemata svet? Kaj šele, kaj mislita ali čutita? Ali nam lahko raziskovanje živalskega jezika ali inovativne opazovalne metode pomagajo bolje prepoznati njihove skrite talente? Predvsem pa se postavlja vprašanje: Kaj vse to pomeni za naš odnos do domačih živali? Dejstvo je: bolj ko spoznavamo njihove osupljive sposobnosti, bolj nujna postaja razprava o tem, kako bi jih morali obravnavati. Vznemirljivi časi za vedenjsko biologijo – in skrajni čas, da svoje živalske sostanovalce začnemo jemati resno!