Alfred Nobel in Bertha von Suttner: Nagrada za mir

Izumitelj dinamita Alfred Nobel in pacifistka Bertha von Suttner sta 20 let ohranjala dopisno prijateljstvo.

Alfred Nobel ni bil le briljanten kemik in izumitelj, temveč tudi po uspehu hlepeči švedski podjetnik, ki je obvladal več jezikov in ljubil literaturo. Z izumom dinamita in njegovim trženjem je nakopičil kolosalno premoženje. Bertha von Suttner je bila za svoj čas nenavadna ženska: rojena grofica, literatinja in aktivistka, znana po svojih mirovnopolitičnih spisih in organizaciji številnih mirovnih konferenc. Med Bertho in Alfredom se je razvilo tesno prijateljstvo. Več kot dvajset let sta bila v redni korespondenci; dopisovanje, ki dokumentira tudi politične zmede njihovega časa. Proti koncu 19. stoletja, po francosko-nemški vojni 1870/71, je bilo stanje v Evropi izjemno napeto. Francija je Alzacijo in dele Lotaringije izgubila v korist Nemčije – grenak poraz. Med Združenim kraljestvom in Nemčijo se je gospodarsko rivalstvo zaostrilo, rusko cesarstvo pa se je balo industrijske premoči Nemčije. Kolonialna politika evropskih velesil je bila ogorčeno tekmovanje za afriške vire. Kljub ali prav zaradi te zastrašujoče zmesi razmer so se oblikovala mirovna gibanja, da bi javnost opozorila na dramatično nevarnost evropske vojne. Kdo je bil Alfred Nobel, ta ambiciozni mož, ki se je odločil svoje premoženje dati v službo človeštva? Ali so ga zaradi njegovega izuma dinamita, ultimativnega orožja tistega časa, preganjali občutki krivde? Kakšen vpliv je imela Bertha von Suttner kot galionska figura pacifizma na njegovo odločitev, da večino svojega premoženja nameni ustanovitvi Nobelove nagrade za mir? Raziskave švedske avtorice Ingrid Carlberg, ki je v zadnjih letih prečesala arhive po vsej Evropi, so na dan prinesle korespondenco med Noblom in von Suttner. Zbrano gradivo ponuja vpogled v edinstveno prijateljstvo, v katerem se odraža nastanek mirovnega gibanja ob koncu 19. stoletja.