Ameriški kapitalizem (E1)

Kapitalizem je tudi v ZDA od vsega začetka temeljil na individualnem dobičku in podjetniški svobodi. Velik del bogastva je v takšnem sistemu pogosto razdeljen le med peščico koristnikov. Da bi vsaj nekoliko uredili razmere, so tudi tam sčasoma ustanovili nadzorne organe, prepovedali monopole in obdavčili bogate. V zadnjih približno štiridesetih letih pa ameriški kapitalizem vse bolj uhaja izpod nadzora. V vseh panogah so se dejansko oblikovali monopoli, 722 milijarderjev in 22 milijonov milijonarjev povsem zakonito plačuje manj davkov kot njihovi zaposleni. ZDA so bile že pred 120 leti raj za milijonarje. Zakonskih ureditev ni bilo, zato je lahko John D. Rockefeller, prvi milijarder v svetovni zgodovini, povsem neovirano zgradil naftni imperij. Jekleni magnat Andrew Carnegie je svoje množično kopičenje bogastva upravičeval s filantropijo in donacijami za izbrane projekte. Bančnik J. P. Morgan je po lastni presoji deloval kot centralna banka Združenih držav. Demokracijo so obvladovali milijonarji in tako omogočili obstoj ene najbrezobzirnejših oblik kapitalizma. Hkrati si je progresivni tok prizadeval državo osvoboditi iz krempljev superbogatih in Rockefellerjev monopol je bil kljub njegovemu srditemu uporu razbit. Tik pred začetkom prve svetovne vojne so prepovedali otroško delo in uvedli davek na bogastvo. Toda donacije so bile iz tega izvzete in so postale davčna luknja za milijonarje. Ameriški kapitalizem se je razvijal naprej: pokol v Ludlowu je pomenil konec krvavih zatiranj stavk. Henry Ford je sledil zgledu nekega newyorškega čevljarja in svojim delavcem plačeval dvakratnik takratne povprečne plače. Posledica je bila povečana produktivnost njegovega podjetja. V Tennesseeju je trgovec z živili odprl prvo samopostrežno trgovino in postavil temelje današnjim supermarketom. S koncem prve svetovne vojne pa so milijonarji sprva znova prevzeli nadzor nad svojim rajem.