Bolnišnica v pragozdu: Mit o Albertu in Heleni Schweitzer

V Lambareneju v današnjem Gabonu sta Albert in Helene Schweitzer leta 1913 ustanovila bolnišnico in mit.

Albert Schweitzer velja še danes za simbol humanosti, morale in odgovornosti – kot "gozdni zdravnik". Je prejemnik Nobelove nagrade za mir in mislec etike spoštovanja do življenja. Manj znana je vloga njegove žene Helene Schweitzer. Učiteljica in izučena medicinska sestra je bila od začetka soustanoviteljica bolnišnice v Lambareneju, kljub bolezni s tuberkulozo je več let organizirala njeno delovanje, pogosto z velikimi osebnimi žrtvami. Skupaj sta Albert in Helene leta 1913 odpotovala v Gabon, da bi tam postavila bolnišnico. Prva svetovna vojna ju je prisilila k vrnitvi v Evropo, a projekt je preživel. Albert se je leta 1924 vrnil in začel z obnovo, Helene pa je iz Evrope usklajevala zbiranje donacij, korespondenco ter oskrbo z zdravili in medicinsko opremo. Skupaj sta bolnišnico vodila skozi drugo svetovno vojno in politične pretrese hladne vojne. Za svoje prizadevanje za mir in nasprotovanje atomski bombi je Albert Schweitzer leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir in postal svetovna zvezda. Danes se njegova vloga v kolonialnem kontekstu, njegov paternalistični pogled na Afriko in njegova samopredstavitev kot samotarja vse bolj kritično preučujejo. Dokumentarec pripoveduje življenje Alberta in Helene Schweitzer kot zgodbo dveh izjemnih osebnosti in sprašuje, kako se pogled na Schweitzerja spremeni, če ga ne gledamo le z evropske, temveč tudi z afriške perspektive.