Čarobni trenutki glasbe (S1 E19)

Leta 2003 se Claudio Abbado po svoji bolezni raka ponovno počuti dovolj močnega, da bi spet dirigiral orkestru. Za svojo vrnitev na oder izbere 2. simfonijo Gustava Mahlerja – tako imenovano "Vstajenjsko simfonijo". Gre za gigantsko delo za orkester superlativov: Orkester Lucerne Festival Orchestra je sestavljen iz izbranih solistk in solistov ter orkestrskih oziroma komornih glasbenic in glasbenikov, s katerimi je Abbado med svojo dolgo kariero muziciral na skoraj vseh odrih sveta. To je izbran "orkester prijateljev", ki z njim praznuje njegovo vrnitev v življenje. Ta zvezdna ura se ukvarja z vprašanji o smislu življenja, smislu ljubezni, svobode in trpljenja – temami, ki jih najdemo tako v Mahlerjevi glasbi kot tudi v usodi in značaju Abbada. "Umrl bom, da bom živel," so besede Vstajenjske simfonije, ki jih je zbor skupaj z boleznijo zaznamovani Abbado zapel na tem koncertu – očitno globoko čustven trenutek v življenju dirigenta in tudi v zgodovini koncertov. Nekatere glasbenice in glasbeniki, ki so sedeli v orkestrskih vrstah tega koncerta, ponovno obujajo ganljivo vzdušje te zvezdne ure: Renaud Capuçon, Emmanuel Pahud, Reinhold Friedrich in Antonello Manacorda pripovedujejo o sodelovanju z Abbadom in o trenutku te enkratne interpretacije Mahlerjeve glasbe.