Grenlandija, eldorado sladoleda

Odkar se je Donald Trump vrnil v Belo hišo, se je ta del Danske znašel v središču globalnih interesov.

Grenland je že dolgo več kot le odraz podnebnih sprememb: Največji otok na svetu, avtonomen, a del Danske, je od vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo postal jabolko spora med velesilami. Zaradi taljenja ledenih mas se Arktični ocean odpira za ladijski promet in izkoriščanje virov. Tako Grenland postaja strateško ključno območje med Severno Ameriko, Evropo in Rusijo. Obsežna naravna bogastva – od nafte in plina, prek zlata do redkih zemelj, ki so nepogrešljive za energetski prehod in obrambno industrijo – spreminjajo otok v novo Eldorado, za katerega tekmujejo rudarska podjetja in svetovne sile. Od ponovne izvolitve Donalda Trumpa za predsednika se razprava zaostruje. Ameriški predsednik je leta 2019 Grenland javno predlagal kot nakupni objekt za ZDA in Danski očital, da otoka ne ščiti dovolj pred globalnimi grožnjami. Kaj pa se skriva za temi zahtevami? Kako se Evropa odziva na ameriško politiko moči? In kakšno vlogo lahko Grenland sam igra v tem geopolitičnem merjenju moči – med gospodarskimi priložnostmi, ekološkimi tveganji in željo po suverenosti? Dokumentarec združuje zgodovinsko umestitev z aktualno analizo: Prikazuje, zakaj ima Grenland danes ključno vlogo v globalnem redu, kateri interesi se križajo in kako želijo ljudje na otoku oblikovati svojo prihodnost.