Jacqueline du Pré – Tragična usoda legende violončela

Poklon britanski čelistki Jacqueline du Pré, ki je umrla leta 1987 in bi leta 2025 praznovala svoj 80. rojstni dan.

Za svoj prvi javni nastop 21. marca 1962 je takrat komaj 17-letna britanska čelistka Jacqueline du Pré v londonski Royal Festival Hall zaigrala Elgarjev koncert za violončelo in čez noč postala slavna. Delo je postalo du Préjin zaščitni znak in merilo, po katerem so se ocenjevale vse nadaljnje interpretacije. Hkrati je njegova žalostna melodija odmevala s tragično usodo umetnice. Med poznavalci glasbe Jacqueline du Pré kljub kratki karieri še danes velja za eno največjih čelistk vseh časov. Na žalost so ji pri komaj 28 letih diagnosticirali multiplo sklerozo. Bolezen ji je vzela sposobnost muziciranja, jo prisilila k opustitvi kariere in jo obsodila na štirinajst let trpečega življenja. A v desetih letih svoje mednarodne koncertne dejavnosti ji je glasbeni svet ležal pred nogami. Njen izrazit slog je očaral vsakogar, ki jo je imel priložnost doživeti. "Tragična usoda legende violončela" tej izjemni umetnici posveča resničen portret in se opira na izvirne filmske arhive, da bi odgovorila na vprašanje: Kdo je bila Jacqueline du Pré in zakaj je bila tako izjemna glasbenica? Poleg impresivnih koncertnih nastopov dokumentarec prikazuje tudi brezskrbne trenutke v zakulisju in na vajah. Osebe, ki so bile du Préjevi najbližje – med njimi Ruthann Cannings, ki je skrbela zanjo med boleznijo – ponujajo dragocene vpoglede. Du Préjina nepopisna nadarjenost je takrat presenetila njene glasbene kolege. Čelistka se je učila pri najboljših – Pablu Casalsu, Paulu Tortelierju in Mstislavu Rostropoviču –, a najbolj osebni in ganljivi filmski posnetki vključujejo prizore z njenim učiteljem in "čelističnim očetom" Williamom Pleethom. Občudovanje do Jacqueline du Pré in fascinacija ob opazovanju njenega igranja na violončelo ostajata neomajna tudi skoraj štirideset let po njeni smrti leta 1987.