Kanada: Naravna sila (E4)

V časih podnebne krize se je v Kanadi utrdilo spoznanje, da se lahko država veliko nauči od staroselskih ljudstev in njihovega odgovornega odnosa do narave. V duhu sprave in zaradi njihove tisočletne povezanosti z ozemljem je vključitev te skupine prebivalstva v odločevalske procese o varstvu narave ter v razpravo o rabi zemljišč velikega pomena. Med zakladi pacifiške obale Britanske Kolumbije je borealni gozd, eden največjih zmernih deževnih gozdov na svetu. Ob nebrzdanem apetitu gozdarske industrije po gospodarsko privlačnem lesu si skupnosti Prvih narodov prizadevajo za ohranitev tega vira. Kanadska prerija se je nekoč raztezala na približno 600.000 kvadratnih kilometrov – danes jih je le še okoli 80.000. Med vsemi ekosistemi Kanade je ta najbolj ogrožen. Od ponovne naselitve prerijskih bizonov, ki so bili v 19. stoletju skoraj iztrebljeni, v najstarejšem kanadskem narodnem parku, ki ga upravljajo Prvi narodi, je mogoče opaziti občutno obnovo specifične endemične flore in favne. Borealni ekosistemi pokrivajo skoraj 40 odstotkov površine Kanade in predstavljajo pomemben del preostalih pragozdov na svetu. V naravi, ki jo zaznamujejo vodotoki in mokrišča, živi večina staroselskega prebivalstva Kanade. Prvi narodi so si zadali nalogo ohraniti zemljo svojih prednikov ter jo zaščititi pred apetiti rudarske in gozdarske industrije, ki sta v Québecu zelo vplivni.