Kandinsky, slikar glasbe

Ko je Wassily Kandinsky leta 1896 obiskal Wagnerjevo opero, je doživel razodetje: zvoki instrumentov so v njem vzbudili tako močne vizualne občutke, da se je zavedel svoje sinestetične nadarjenosti. Ta izkušnja je povzročila globoko spremembo. Pri tridesetih letih je obrnil hrbet obetavni karieri profesorja prava in se odločil postati slikar. Želel je čustva, ki jih je v njem vzbujala glasba, prenesti na platno. Od takrat sta bila slikarstvo in glasba v Kandinskijevem življenju in ustvarjanju v nenehnem dialogu. Poleg svojih zaznav je pot do abstraktne umetnosti našel v kompozicijski strukturi same glasbe in v njeni sposobnosti, da vzbuja čustva. Živel je v Moskvi, Münchnu in Parizu, moral je preživeti vojne in revolucije ter premagati številne ovire in kritike, preden se je lahko uveljavil s svojimi prelomnimi novostmi. Odločil se je, da se bo boril na področju umetnostne teorije, in razvil inovativne koncepte uporabe barv in oblik, ki so trajno zaznamovali umetnostno zgodovino. Dokumentarec ponuja vpogled v Kandinskijev umetniški razvoj. Omogoča intuitiven dostop do njegovega razmišljanja in se približa globokim, prvinskim občutkom, ki so bili temelj njegovega ustvarjanja. Da bi bila njegova glasbena obsedenost doživeta, instrumentalni ansambel interpretira dela, ki so navdihovala slikarja. Pri tem so pojasnjene povezave med barvami, oblikami in zvoki.