Moj otrok je trans*: kaj zdaj?

Kira se je rodila kot deček, vendar se počuti kot deklica. Kirini starši so pred dilemo.

"Tisto, kar je ustvarilo moje telo, je preprosto naredilo napako v proizvodnji," pojasnjuje Kira. Sedemnajstletnica se je rodila kot deček. Pred petimi leti je staršem povedala: "Sem dekle." Po prvem šoku sta se Kirina starša spraševala, kako lahko pomagata svojemu otroku – saj je bila puberteta pred vrati, z rastjo brade in mutacijo glasu. "Spraševala sva se: Ampak kaj, če je to le faza?" se spominja Kirina mama. Ali naj privolita v medicinske ukrepe – ali počakata in ne storita ničesar? Oboje lahko povzroči škodo. Dilema. Pritisk trpljenja pri otrocih in mladostnikih, ki se počutijo v napačnem spolu, je velik – in lahko vodi celo v samomor. Željo po prilagoditvi spola je mogoče uresničiti s hormonskimi zdravljenji in operacijami. Ti posegi pa imajo stranske učinke. Zato bi morali biti otroci in starši pred terapijo prepričani, da je transidentiteta trajna. Obstajajo namreč tudi obdobja odraščanja, v katerih otroci in mladostniki preizkušajo spolne vloge – ne da bi bili trans. Kako prepoznati razliko? In kaj je najboljše za lastnega otroka? Dokumentarni film prikazuje iskanje odgovorov. Avtorica Renate Werner spremlja tri družine pri njihovih težkih odločitvah. Občutljivo se približa mladostnikom in njihove motive naredi razumljive. Z izvedenkami in izvedenci govori o še mladem raziskovanju o transspolnosti in o tem, kaj znanost ve o transidentiteti.