Najbolj nevarne poti v šolo (S4 E2)

Kirgizistan – dežela, ki je večina ljudi sploh ne more takoj najti na zemljevidu sveta. Toliko bolj presenetljivo je, kaj ponuja ta srednjeazijska država: mogočno visokogorje, starodavne tradicije in gostoljubne ljudi, ki s svojo vabljivo toplino kljubujejo zimskemu, ledenemu mrazu. Tradicije, kot sta konjeniški šport Kok Boru in petje, kot je ep Manas, so zlasti v podeželskih regijah še vedno del vsakdanjika ljudi. Nomadsko življenje je bilo dolgo časa najboljši možni način preživetja v ekstremni pokrajini med stepo, polpuščavo in visokogorjem. Za mnoge odrasle je živinoreja tudi danes edina možnost za preživetje. Da bi pobegnili tej revščini, gredo otroci tukaj polni ponosa in ambicij v šolo. Kajti nekega dne želijo živeti boljše življenje kot njihovi starši. Zlasti v ostri kirgiški zimi je to dolga, naporna in nevarna pot. Njihov spremljevalec na poti: ledeni mraz. Sherali (star osem let) in njegov brat Ali (star dvanajst let) jahata uro in pol od hiše svojih starih staršev do šole: skozi temo, čez polja in po zaledeneli gorski poti. Akzholtoy (stara dvanajst let) in njena sestra Akmarzhan (stara šest let) hodita uro in pol peš. Prečkati morata zamrznjen rečni rokav.