Naravna čudesa Okavanga (E3)

Končna točka reke Okavango – v nasprotju z vsemi pričakovanji ne teče v ocean, temveč izgine pod žgočim soncem puščave Kalahari. Na ta način Okavango oskrbuje zemljo z dragocenimi hranili. Dokumentarec sledi stranskim rokavom Okavanga in preobrazbi rajskih, rodovitnih pokrajin v vročo, suho peklino. A nekatere živalske vrste so se uspele prilagoditi temu za življenje sovražnemu okolju. Samica leoparda Moporoto na primer tukaj vzgaja svoja dva mladiča. V lokalnem jeziku ime leoparda pomeni "drevo klobas", saj so ta drevesa s svojimi podolgovatimi plodovi njen najljubši lovski prostor. Slastni cvetovi drevesa privabljajo tudi številne druge živali, kot so antilope. Moporoto mora torej le dovolj dolgo vztrajati na veji in se v pravem trenutku pognati na svoj plen. Mladiči leoparda pa medtem niso prav nič na varnem, saj se v okolici zadržujejo tudi hijene in levi. Nekoliko bolj jugovzhodno postopoma izginjajo tudi zadnje zaloge vode in okoliška vegetacija. Kljub temu ogromne črede zeber in gnujev prepotujejo velike razdalje, da bi v suhem puščavskem območju prišle do soli. To življenjsko pomembno mineralno snov potrebujejo, da lahko predelajo strupene snovi, ki so jih 500 kilometrov višje ob toku reke v delti Okavanga zaužile s travo. S prihodom sušnega obdobja nekatere živali ostanejo v blatu izsušenih jezer in poginejo. Moporoto in njeni mladiči lahko v tem območju, ki je nenehno v spreminjanju, preživijo le tako, da se nenehno selijo …