Nenavadna usoda Amélie Poulain

Amélie živi v svojem lastnem svetu sredi Pariza.

Pod vplivom materine smrti in očetovih hladnih čustev Amélie začnejo zanimati majhne stvari: peka kolačkov, zagrebsti roke v posodo s semeni, razmišljanje, koliko ljudi v mestu v tem trenutku doživlja orgazem. Najame stanovanje na Montmartru. Skrbi za mačko sosede Philomene, stevardese, medtem ko je ona na poti in brez hudobnih namenov vohuni za sosedom Dufayelom, človekom z izjemno krhkimi kostmi. Dela v kavarni Les Deux Moulins, kjer njena šefica Suzanne sanja o svoji preteklosti v cirkusu, kolegica Gina pa zavrača pozornost svojega ljubosumnega bivšega fanta Josepha. Amélie živi še kar srečno, toda precej nezanimivo življenje. Nekega dne pa Amélie v svojem stanovanju odkrije majhno pločevinasto škatlico, polno spominkov iz otroštva neznanega otroka, ki je nekoč živel tukaj. Vznemirjena se odloči, da bo poiskala lastnika škatlice. Njeno iskanje jo pripelje do hišnice hiše, v kateri živi, ki si nadvse želi, da bi prejela pismo od svojega pobeglega soproga (ki pa je, na žalost, mrtev) in do okrutnega trgovca Collignona, ki uživa v mučenju svojega nedolžnega pomočnika Luciena. Na koncu jo pot pripelje do Dufayela, ki njeno iskanje usmeri na pravo pot. Ob tem odkrije, da je Dufayel hišni filozof in ekscentrični slikar, ki na leto naslika po eno kopijo Renoira in to ponavlja že dvajset let. Amélie na skrivaj vrne škatlo njenemu lastniku Bretodeaju in od daleč opazuje, kako se po tem čudežnem odkritju njegovo življenje spremeni. Njegova sreča jo tako prevzame, da začne iskati druge ljudi, ki bi jim lahko polepšala življenje. Tako napelje Josepha v strastno zvezo z Georgette, prodajalko cigaret, s čimer osvobodi Gino njegove mučne ljubosumnosti. V poskusu, da bi osvobodila svojega očeta negativnih čustev, ukrade njegovega ljubljenega vrtnega palčka in ga pošlje na potovanje s Philomeno ter jo hkrati pregovori, da s svojega potovanja okrog sveta očetu pošilja fotografije. Uspe ji priti v Collignovo stanovanje, kjer naredi nekaj majhnih sprememb, ki groznega človeka pripeljejo do tega, da začne sumiti v svoj zdravi razum. Napiše lažno ljubezensko pismo žalostni hišnici, na katerega podpiše njenega moža. Nekega dne pa, ko se vrača z obiska pri očetu, ki živi v predmestju, zagleda mladeniča, ki zbira zavržene fotografije iz kabin za ekspresne fotografije na postaji Gare du Nord. On zbeži in pri tem izgubi svoj dnevnik. Amélie, ki jo vodi trenutna intuicija, pobere dnevnik in pri listanju ugotovi, da obstaja moški, ki iz neznanega vzroka pušča svoje raztrgane fotografije po vsem Parizu. Lastnik dnevnika želi na vsak način odkriti zakaj, Amélie pa želi odkriti lastnika dnevnika.