Noč sramote - novembrski pogromi 1938 (E1)

Od prevzema oblasti leta 1933 so nacisti z naravnost obsesivno vztrajnostjo zasledovali predvsem en cilj: želeli so se znebiti Judov. Od nürnberških zakonov do "priključitve Avstrije" in novembrskih pogromov leta 1938 so sistematično diskriminirali in preganjali judovsko prebivalstvo v upanju, da jih bodo prisilili v izgnanstvo. Ko pa je mladi judovski emigrant poljskega rodu Herschel Grynszpan 7. novembra 1938 streljal na diplomata na nemškem veleposlaništvu v Parizu, so nacisti ta atentat izkoristili kot izgovor, da so žrtev razglasili za mučenika in pozvali k pogromom. Cilj je bil, da bi Jude, ki so ostali v Nemškem rajhu, s fizičnim nasiljem in grožnjami prisilili v beg. Hkrati so začeli z razlaščanjem in "arizacijo" njihovega premoženja. S tem novembrski pogromi pomenijo nepovratni prelom v zgodovini nacistične države in njene antisemitske politike, ki je prerasla v državno vodeno, sistematično izganjanje s krajo, nasiljem in zastraševanjem. Medtem ko so nemški Judi do takrat poskušali bolj ali manj urejeno emigrirati, je zdaj prišlo do paničnega množičnega bega. Vendar pa so v večini držav sprejemnic begunce pričakali sovražno. Le nekaj mesecev kasneje naj bi se past zaprla. Izbruhnila je vojna in dohitela tudi tiste, ki so verjeli, da so ubežali nacističnemu blaznenju.