Peklenski raji (E2)

Še pred 400 leti je bil otok Mauritius v Indijskem oceanu nenaseljen naravni raj. Nato so ga odkrili in izkoriščali. Pragozd so posekali, številne živalske in rastlinske vrste so izginile. Mnoge med njimi so obstajale le tam – kot dodo. Za ptico je bilo usodno, da ni mogla leteti in ni imela nobenega nagona za beg. Tako je postala lahka plen za ljudi. Še danes je v Angliji izraz "dead as a Dodo", mrtev kot dodo, priljubljena fraza za brezupnost. Za razliko od dodoja so uspeli rešiti mauricijskega sokola. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so obstajali le še štirje primerki. Nato so naravovarstveniki začeli edinstven program vzreje in njihovo število v kratkem času povečali za desetkrat. Še danes velja ta majhna ujeda za eno najredkejših ptic na svetu. Podobno poskušajo tudi z orjaškimi želvami, ki sicer izvirajo z otoka Aldabra. Charles Darwin jih je pripeljal na Mauritius, da bi jih rešil pred izumrtjem. V ta namen so otok Îles aux Aigrettes ob obali razglasili za naravni rezervat in ga zaščitili. Majhen otok je postal Noetova barka, na kateri lahko številne redke živalske vrste živijo zaščiteno. Trenutno obnavljajo sledi zgodovine, da bi ohranili spomin na prednike otočanov. Na Mauritiusu lahko doživite družbo, ki se je iz igrače kolonialnih sil razvila v samostojno državo, in samosvojo kulturo, h kateri sodi tudi séga, glasba nekdanjih sužnjev, v kateri se združujeta globoka žalost in čista življenjska radost.