Poklon Davidu Bowieju

Deset let po njegovi smrti leta 2016 ta glasbeni film prikazuje, zakaj je vpliv Davida Bowieja do danes neomajen.

"David Bowie je nesmrten" – ta stavek že desetletja kroži po pop kulturi. Že leta 1973 je z zadnjim koncertom Ziggyja Stardusta pokopal svoj lastni lik, le da bi se ponovno iznašel. Leta 1979 je kot "žrtev nesreče" ležal na naslovnici albuma "Lodger", leta 1983 pa je umrl v filmu "Lakota" ob strani Catherine Deneuve. Toda Bowie je preživel samega sebe – znova in znova. Deset let po njegovi dejanski smrti leta 2016 francoska režiserja Thierry Gautier in Sylvain Leduc s tem glasbenim filmom dokazujeta, zakaj je Bowiejev vpliv še danes neomajen. To ni retrospektiva, temveč živahen poklon: mednarodni umetniki in umetnice – od Carla Barâta in Peta Dohertyja (The Libertines) preko Anne Calvi do libanonske pevke Yasmine Hamdan – v tej tribute oddaji interpretirajo neobjavljene Bowiejeve pesmi. Posnetki so nastali predvsem v Londonu, mestu, kjer se je Bowie rodil in s skladbo "Space Oddity" postal zvezda. Vsaka različica kaže: Bowiejeva glasba ostaja šola eksperimentiranja. Za mnoge je več kot le vzornik, je "življenjsko pomembna zvezda". The Divine Comedy, La Roux ali francoska šansonjerka Jeanne Added to prepričljivo dokazujejo. Bowiejeva zapuščina povezuje generacije in žanre. Številni so se od Bowieja naučili življenjske lekcije. Glasbeni film tako postaja tudi vabilo k nadaljevanju njegovega dela. Kajti David Bowie, kot kaže ta produkcija, živi naprej v vsaki noti.