Predniške vizije prihodnosti

Z "Otroštvom v Lesotu" Lemohang Jeremiah Mosese ustvarja dokumentarni film o svoji vrnitvi v brezimno rojstno mesto. To ni iskanje sledi, temveč dialog z lastnim jazom – izpovedan v razdrobljenih spominih in podobah sanjave lepote. Skozi like, kot so lutkar, ki ustavlja čas, tržni prodajalec kot varuh pozabljenih sanj ali stari kmet, ki "seje sence, da bi žel luč", Mosese na plan prinaša potlačeno: otroštvo med revščino in odporom, med prašnimi igrišči svoje domovine in hladnimi asfaltnimi cestami izgnanstva, ki so izoblikovale njegovo identiteto. V središču je mati – figura vztrajnosti, ki mu je nudila oporo z zgodbami o svetnikih. "Moje otroštvo je oživljala zame, da se ne bi izgubil," film navaja njeno ključno vlogo. Toda "Otroštvo v Lesotu" je več kot le predelava usode v izgnanstvu. Je žalostinka za mestom in njegovim ljudstvom, ujetim med bremenom spomina in neizogibnostjo izgube. Hkrati Mosese slavi kino kot prostor, kjer minljivo pridobi stalnost. Delo melanholične lepote, ki osebno zgodovino spreminja v kolektivno poezijo.