Razcvet viskija s slabimi stranmi

Hype okoli viskija na škotskem otoku Islay vodi do preobremenjene infrastrukture. Ali bo otok žrtev lastnega uspeha?

Ko je Anthony Wills leta 2005 odprl svojo destilarno Kilchoman na Islayu, je bila to prva nova destilarna na otoku po 124 letih. Sprva so se mu posmehovali, danes pa ima destilarna več kot 50 zaposlenih in je ena najbolj priljubljenih destilarn v Veliki Britaniji. Vendar je Anthonyjev uspeh pritegnil posnemovalce: večina tradicionalnih destilarn na Islayu se je v zadnjih letih močno povečala in obstajajo načrti za do pet novih tovarn viskija na majhnem otoku. Viski Islay je postal špekulativni objekt z rekordnimi cenami: nedavno je bilo za sod single malta doseženih 16 milijonov funtov. Medtem želijo vsi veliki proizvajalci imeti v svojem asortimanu viski Islay z značilnim šotnim okusom. Za otok je to hkrati prekletstvo in blagoslov. Na Islayu sicer vlada polna zaposlenost, a tudi pomanjkanje stanovanj. Majhni avtomobilski trajekti so razprodani tedne vnaprej, 44-tonska industrijska tovorna vozila pa obremenjujejo ceste. Tudi Rachel MacNeill ima koristi od zanimanja za viski Islay. Leta 2015 je ustanovila mednarodno šolo za ljubitelje in strokovnjake viskija. Njeni študenti naj bi bili po tedenskem intenzivnem tečaju sposobni ustanoviti lastno destilarno. Od praženja ječmena, preko edinstvene vodnjakove vode kmeta Jamesa Browna, do ključnega mešanja, so udeleženci vpeljani v skrivnosti viskija Islay. Toda tudi Rachel se sprašuje, kakšne posledice bo imel viski-bum na Islayu za kulturo in povezano otoško skupnost.