Rešeni pred Lampeduso

Dogodki z dne 3. oktobra 2013 so za vedno spremenili življenje Vita Fiorina. Ribič je iz Sredozemskega morja rešil 47 ljudi, a potem je bil njegov čoln brezupno prepoln. Do danes 76-letnika teži, da ni mogel pomagati več beguncem. Tudi nenehen begunski tok proti Lampedusi Vita zelo bremeni. "Znova in znova so mrtvi. Stvari se sploh niso spremenile, ponekod so postale še slabše," pravi. 3. oktober je medtem zanj najpomembnejši dan v letu. Njegovi rešeni "otroci" danes živijo raztreseni po vsem svetu – a v začetku oktobra se mnogi od njih vrnejo na Lampeduso, da bi se spomnili svoje rešitve in številnih žrtev tragedije. Med preživelimi je tudi Fitsum iz Eritreje. "Ko povem, da je umrlo skoraj 370 ljudi, jaz pa še živim – tega včasih komaj lahko opišem." Fitsum je odšel v Nemčijo, se naučil jezika in bil priznan kot begunec. Izučil se je za peka, ustvaril družino in danes dela kot sprevodnik pri Nemških železnicah v Severnem Porenju-Vestfaliji. "To je zdaj moj dom," pravi. Za Fitsuma je 3. oktober njegov novi rojstni dan. "Na svet sem prišel nag. In brez vsega sem prispel tudi na Lampeduso. To je moje ponovno rojstvo." A poleg veselja in hvaležnosti so spominske slovesnosti na Lampedusi povezane tudi z veliko bolečino. Kajti na poti v Evropo se ljudje še naprej na nevarni sredozemski poti borijo za svoje preživetje.