Samica v mrtvem kotu

V disciplinskem traktu francoskih zaporov vedno znova umirajo zaporniki v nepojasnjenih okoliščinah.

27. maja 2019 je Amara Fofana umrl kmalu po premestitvi v disciplinski trakt zapora v Réauju, domnevno zaradi samomora. Njegov brat Mahamadou uradni različici nikoli ni verjel in se od takrat bori, da bi izvedel resnico. Upal je, da bo primer ponovno odprt, še posebej, ker je na dan prišla zaskrbljujoča podrobnost: na posnetkih videonadzora, ki jih je preiskovalcem izročila uprava zapora, manjka 24 minut – 24 odločilnih minut. Namestitev v disciplinskem traktu oziroma v samici se kot kazen izreče za neupoštevanje zaporskih pravil. Za najšibkejše te ječe pogosto pomenijo gotovo smrt. Medtem ko Evropski odbor za preprečevanje mučenja meni, da takšna kazen ne sme trajati dlje kot 14 dni, so lahko zaporniki v Franciji v samici zaprti do 30 dni. "Samica je ubila najinega sina!" toži mati Sacha Chaperta. Osemnajstletnik se je obesil po prvem poskusu samomora v disciplinskem traktu zapora v Saint-Brieucu. Sambaly Diabaté je umrl v osrednjem kaznilnici v Saint-Martin-de-Ré – z zavezanimi usti, vklenjen v lisice in posiljen s strani več paznikov – v mukah zaradi zadušitve. Pazniki, obtoženi umora in ne-nudenja pomoči, so bili bodisi oproščeni bodisi obsojeni na eno- do dvoletno pogojno zaporno kazen. "Ubili so mojega brata kot psa in zdaj jim gre dobro!" je kričala Diabatéjeva sestra Oumou, ko je zapustila sodno dvorano. V tem dokumentarcu se notranja pričevanja več nekdanjih zapornikov, paznikov in enega direktorja zapora prepletajo z zgodbami žalujočih družin v pretresljiv apel proti nečlovečnosti represivne samice.