Sladkor: Uživanje, a za kakšno ceno? (E2)

20. stoletje je bilo stoletje sladkorja – vsaj z ameriškega vidika. Poraba in proizvodnja sta strmo narasli: v enem stoletju se je poraba sladkorja povečala za 30-krat. Razlog za to je bila prehranska revolucija, ki se je v ZDA začela konec 19. stoletja: živila so se odslej industrijsko proizvajala, sladkala s sladkorjem in konzervirala. Sladkorna industrija in ameriški imperializem sta odslej hodila z roko v roki. Havaji, Portoriko in predvsem Kuba so bili pod nadzorom ZDA ali pa so jih ZDA celo anektirale v imenu sladkorja. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je industrija trsnega sladkorja v čezmorskih državah trpela zaradi konkurence evropskega sladkorja iz pese in kmalu propadla. Ta zaton pa karibskemu prebivalstvu ni prinesel osvoboditve. Daleč od oči potrošnikov, ki so postali odvisni, se industrija še danes opira na izkoriščanje nemočnih delavcev ter okolju in zdravju škodljivo rabo tal. V Braziliji, na Kubi, v Dominikanski republiki in v Trumpovi trdnjavi Floridi se še naprej borijo za človekovo dostojanstvo in varstvo okolja. Aktivistke in aktivisti, člani sindikatov in posamezniki se zavzemajo v upanju, da bodo lahko kljubovali diktatu korporacij. Vprašanje, ali je osvoboditev izpod jarma sladkorja mogoča, je bolj aktualno kot kdaj koli prej.