Surovi svetovi in ​​divja lepota (E5)

Balkanski polotok je eden od treh južnoevropskih polotokov in meri 500.000 kvadratnih kilometrov. Pesniško gledano tvori geografsko mejo med Zahodom in Orientom. Njegovo ime namiguje na njegovo naravno bogastvo: Balkan – gore z mnogimi gozdovi. V resnici je zakladnica ekološke raznolikosti. Njeno skrito bogastvo: obilje narodnih in naravnih parkov – od Slovenije do Grčije. Albanija je na eni strani znana po Albanskih Alpah z rodovitnimi ravninami, bogatimi z jezeri in rekami. Na drugi strani pa po Albanski rivieri z več kilometrov dolgimi lagunami in peščenimi življenjskimi prostori zlatega šakala. Dolina Valbona – del Zelene vezi Evrope – je bilo nekdanje obmejno območje, danes pa je zaščiteno območje za divje živali, kot je planinski orel, albanska nacionalna žival. Pred več kot 25 leti je nad gorami krožilo še do 200 parov planinskih orlov. Danes se je to število prepolovilo. Veliko Prespansko jezero si delijo tri države: Albanija, Severna Makedonija in Grčija. Na Kačjem otoku Golem Grad živijo predvsem kače in ptice. Osemnajst hektarjev velika izolirana naravna cona je kot nalašč za pelikane, kormorane in želve. A pravi vladarji otoka so vodne in strupene kače. Vjosa je zadnja velika divja reka Evrope. Ona in njeni pritoki tečejo prosto – po celotni poti od izvira v gorah Grčije do izliva v albansko Jadransko morje. Divja reka je življenjski prostor neštetih rastlin in živali. Dolgoletni boj proti načrtovani pregradi in okoli 40 hidroelektrarnam je Vjoso spremenil v simbol – Modro srce Evrope. Otok Sazan je del Morskega narodnega parka Karaburun-Sazan. Do danes je otok kot vojaška baza nedostopen. Okoli njega ležijo razbitine številnih antičnih grških in rimskih ladij ter vojnih ladij.