To je moje telo

Avtor Jérôme je bil kot otrok spolno zlorabljen. Podal je prijavo proti nekdanjemu duhovniku.

Jérôme Clément-Wilz o nastanku svojega dokumentarnega filma pravi: "Nihče ni žrtev, žrtev te naredijo. To je kompleksen proces, ki sem ga šest let snemal in opisoval iz lastne perspektive. Leta sem moral držati velikega, zlobnega volka stran. Zdaj me pravosodni stroj sili, da stvari poimenujem. Spomini se vračajo in moram se soočiti s svojim novim jazom, saj sem bil doslej razdvojen. Moj um je izrinil oskrunjeno telo. Snemal sem od dneva, ko sem vložil kazensko ovadbo, do dneva razglasitve sodbe. A obstaja še drug problem: med posiljevalcem in žrtvijo se širijo koncentrični krogi sorodnikov in prijateljev. On sedi v zaporu, a z drugimi bom moral še naprej imeti opravka. Kdo od njih je kaj slutil, pa je pogledal stran? Kdo je vedel, pa ni hotel ničesar sprožiti? Snemam svoje starše in sprašujem družbeno okolje v svojem mestu. Kar pri tem odkrijem, je veliko hujše, kot sem si predstavljal: posiljevalec nikoli ne deluje sam. Ščiti ga mreža strahopetnosti. Prehodi med zanikanjem in sokrivdo so tekoči. Vprašanje je: kako naj živim naprej ob vsem tem? Kako naj ohranjam družbene in družinske stike? Naj zagrabim za mitraljez ali poskušam zgraditi prihodnost? V vseh svojih filmih se ukvarjam z minevanjem časa, odnosi in razvojem psihe. V ,To je moje telo' sem se poskušal pokazati tako, kot so se osebe v mojih drugih dokumentarcih: z vsemi svojimi napakami in preobrati. Žrtve so danes pogosto prikazane le črno-belo: so ali junaki ali lažnivci, za vedno uničeni ali odporni, svarilci ali mučenci. Hotel sem jim vrniti sedanjost. Kajti nihče ni žrtev, žrtev te naredijo."