Ujetniki v raju

Toskanski sredozemski otok Gorgona je kazenska kolonija. Film spremlja dva zapornika pri delu in v prostem času.

Čakalna lista za Gorgono je dolga. V ta "sanjski zapor" pridejo le tisti zaporniki, ki veljajo za nenevarne in imajo pozitivno vodstveno spričevalo, da bi se v zadnjih letih prestajanja kazni resocializirali. Večina od 85 zapornikov so morilci, roparji, storilci ubojev, mafijci in preprodajalci drog, ki so že več let preživeli v zaporih na celini. Na Gorgoni se učijo poklica v kmetijstvu, živinoreji ali v eni izmed številnih delavnic. Delo z lastno odgovornostjo zapornikom ne vrača le dostojanstva in samozavesti, temveč tudi redno plačo, ki jo lahko prihranijo za nov začetek kot svobodni ljudje. S komaj desetimi odstotki je stopnja ponovitve kaznivih dejanj izjemno nizka. Izbruhi nasilja so redki. Izkušeni pazniki, ki so s svojimi terenskimi vozili nenehno na poti in zapornike opazujejo na daljavo, skušajo napetosti zatreti v kali. Poleg tega skoraj nihče proti koncu prestajanja kazni ne želi tvegati najvišje kazni: vrnitve v zaprto ustanovo na celini. Toda kako poteka vsakdan na tem otoku, kjer je toliko stvari drugačnih in kjer zaporniki skorajda izvajajo samoupravo? Film spremlja dva zaradi umora obsojena moška v njunem vsakdanu na Gorgoni. Pri delu v čebelarstvu, v veliki kuhinji ali v prostem času, pri igranju v glasbeni skupini ali samih v svojih celicah. Paolo in Filippo konkretno pokažeta, kaj v praksi pomeni "odprt zapor" in kako zelo lahko spodbuja notranjo pot k premagovanju nasilja.