Upanje za indijske vdove: Praznik Holi

Na indijskem prazniku Holi se meje med kastami zabrišejo. Toda vdove v državi so od tega izključene.

Munni, Heema in Chavi živijo v različnih vdovskih ašramih v Vrindavanu. A nekaj imajo skupnega: ovdovele so in prišle v Sveto mesto, da bi tu našle zatočišče. Zatočišče pred poniževanjem in izključevanjem s strani svojih družin in družbenega okolja. Vdove v Indiji ne smejo ne praznovati ne čutiti veselja, nositi morajo bela oblačila, ki jih pred vsemi vidno stigmatizirajo, ne zaslužijo denarja in večinoma živijo v hudi revščini. Nekoč so od vdove pričakovali, da se bo sežgala skupaj s truplom svojega moža. Ortodoksni hinduizem še danes zahteva, da spoštujejo stroga pravila: obdobja posta, skromno hrano, pogosto obrito glavo, brez nakita, brez ličil in brez zemeljskih užitkov. Bindeshwar Pathak je leta 1970 v Delhiju ustanovil nevladno organizacijo Sulabh International, eno redkih indijskih nevladnih organizacij, ki se zavzema za vdove. Leta 2014 je vladi predložil predlog zakona za celovito zaščito indijskih vdov – vendar se do danes ni zgodilo nič. Še vedno so v velikem delu države izpostavljene stigmatizaciji. Marca bo na vrsti veliki praznik Holi. Po vsej Indiji bodo ljudje razigrano, prelamljajoč vsa pravila, praznovali in se obmetavali z barvnim prahom. S tem naj bi se zabrisale družbene meje med poreklom, vero in kastami. Tudi v Vrindavanu se praznik Holi začne s spominom na pokojnega zaščitnika vdov. In prvič po dolgem času, za nekatere sploh prvič, imajo vdove barvo na svojih oblačilih in obrazih, tudi Heema, Munni in Chavi.