V zraku (E2)

Dokumentarec spremlja živali na več celinah, ki na različne načine osvajajo nebo: V Bocvani karminasti čebelar lovi žuželke v letu, ki jih prestrašijo črede kopitarjev – z dih jemajočimi manevri pri hitrosti 50 km/h. V Angliji postane pegasta sova pozimi dnevni lovec, ker je hrane malo. Njen neslišen let jo dela popolnega lovca. Ob mirnem angleškem jezeru se ličinka kačjega pastirja prelevi v velikega kačjega pastirja, pred katerim se morajo plenilci paziti. Posebej spektakularni so šakali v Namibiji, ki v sušnem obdobju razvijejo nenavadno tehniko: navpično skačejo v zrak, da bi ujeli plen za svoje mladiče. Še bolj impresiven je selajarski dolgoprstec v Indoneziji – s skoki, ki dosežejo 40-kratnik njegove telesne dolžine, preži na svoj plen iz zasede. Vendar zračni prostor ni le lovišče, ampak služi tudi za najrazličnejše strategije preživetja: V kalifornijskih gozdovih rdečega lesa se potujoči močeradi spustijo z višine 30 metrov, da bi ušli plenilcem – in med padcem uporabijo telo in rep kot padalo. V španskih Pirenejih pa brkati seri dokazujejo, kako z edinstveno tehniko pridejo do hrane: kosti spustijo z velike višine na skale, kjer so za druge mrhovinarje nedostopne, da bi prišli do kostnega mozga.