Vabilo na potovanje (E120)

(1): Mehiko: Družbenokritična fotografska umetnost Manuela Álvareza Brava V Mehiki poznajo Manuela Álvareza Brava pretežno le pod imenom Don Manuel, toliko je spoštovanja do njegovega obsežnega opusa in dolgoživosti. Dočakal je sto let in doživel celotno 20. stoletje. Potrpežljivo je v svojem domačem mestu Ciudad de México beležil vsakdanje skrbi ter družbene in umetniške prevrate. S svojo "filozofijo nians" je Manuel Álvarez Bravo vse življenje raziskoval tudi bistvo pesniške duše. V stalnem dialogu med fotografovim očesom, podobo in pogledom gledalca Manuel Álvarez Bravo omogoča pogled onkraj vidnega. (2): Benin, Ganvié: Mesto vodnega ljudstva V Ganvié, pravijo, se otroci naučijo voziti kanu, še preden znajo hoditi. V tem mestu v Beninu, zgrajenem v 18. stoletju na jezeru Nokoué, je voda hkrati vir življenja in zatočišče. Toffinou, dobesedno "ženske in moški vode", so svoje hiše postavili na kolih, nekoč v zaščito pred suženarji, ki so se bali vode. Sčasoma se je njihova skupnost okoli vuduja vedno tesneje povezala. Francoska kolonialna oblast do njih nikoli ni prodrla in tudi danes Toffinou živijo kot nekoč od ribolova — ne glede na reke turistov, ki raziskujejo te "Benetke Afrike". (3): Madeira: Lidijini medeni krofi V Santa Cruzu Lidija pripravlja krofe — v času karnevala povsem nepogrešljive. Najprej segreje mleko z margarino, limonino lupinico, cimetom in ščepcem soli, nato vse skupaj zmeša z moko v testo in ga pusti, da se ohladi. Potem Lidija vgnete jajca in oblikuje majhne kroglice, ki jih ocvre. Za postrežbo se krofe na Madeiri vedno prelije z medom. (4): Slovenija: Odkritje z laterno V 19. stoletju so bile znamenite Postojnske jame avstrijskim oblastnikom dobro znane. Leta 1818 jih je obiskal celo cesar osebno. Najbolj osupljive dele jame pa je odkril šele skromni jamski razsvetljevalec, ki se je v njenih rovih izgubil …