Vabilo na potovanje (E75)

(1): Čile: Francisco Coloane, pripovedovalec z drugega konca sveta Čilski pisatelj Francisco Coloane (1910–2002) velja za moža, ki je Ognjeno zemljo in Patagonijo odprl literaturi. Tu, na koncu sveta, kjer se nebo in morje pri rtu Horn zlijeta, je bil njegov literarni dom. Za razliko od številnih južnoameriških avtorjev Coloane ni bil predstavnik magičnega realizma, temveč je gojil preprost dokumentarni slog. V svojih romanih in kratkih zgodbah je obravnaval tudi kolonializem in izkoriščanje. Ko se je čilski režim odrekal priznanju staroselskih ljudstev, je bil Coloane prvi, ki je postavil staroselce Patagonije v središče svojih besedil. Leta 1964 je prejel Premio Nacional de Literatura, veliko čilsko literarno nagrado. (2): Liberija: Utopija o vrnitvi sužnjev Liberija na skrajnem zahodu Gvinejskega zaliva je najstarejša republika Afrike. V 19. stoletju je v Liberijo prišlo 12.000 nekdanjih sužnjev iz ZDA. Naselili so deželo, ki jim je obetala svobodo, pri tem pa so sami postali kolonialni gospodje. Zatirali so domačine in jih naredili za drugorazredne državljane, ki so jih izkoriščale sosednje evropske kolonije. Državo ti konflikti zaznamujejo še danes. Nacionalna spominska obeležja naj bi pomagala končno stopiti na pot sprave. (3): Nica: Stéphaniini zeljni zvitki V Contesu pri Nici Stéphanie pripravlja eno od svojih specialitet: "capouns", zeljne zvitke na južnofrancoski način. Najprej Stéphanie opere in blanšira zeljne liste, nato pripravi nadev iz govejega mesa, riža, drobtin, jajc in sira. Nadefani zeljni listi gredo za dvajset minut v pečico, nato pa: dober tek! (4): Dunaj: Božično drevo piše zgodovino Dunajska salonska dama Fanny von Arnstein (1758–1818) je rada presenečala svoje goste. 26. decembra 1814 je v njenem salonu kraljevalo ogromno, bogato okrašeno božično drevo. Česa takega v Avstriji še niso videli! Božično drevo je postalo geopolitično vprašanje …