Živi svemir (E4)

Odkar je bil pred več kot 20 leti odkrit prvi eksoplanet, se postavlja vprašanje: Na koga bo tam naletelo človeštvo? Ali na naših sosednjih planetih obstajajo inteligentne, zavestne oblike življenja? Od šestdesetih let prejšnjega stoletja radijski teleskopi neprekinjeno poslušajo signale, ki bi lahko izvirali iz nezemeljske civilizacije. Bi bil človek sposoben prepoznati in dešifrirati tak signal? Toda tudi po večletnem poslušanju ni bilo prejetega nobenega radijskega signala z Minerve B. Vendar pa atmosfera planeta vsebuje pline, ki bi lahko nakazovali na biološko aktivnost. S pomočjo novih tehnologij lahko raziskovalci analizirajo atmosfero eksoplanetov. Ta pomemben tehnični napredek dolgujejo vesoljskemu teleskopu Hubble. Od leta 2001 znanstveniki nenehno odkrivajo nove eksoplanete z atmosfero. V plinih planetologi upajo najti sledi biološkega življenja – tako imenovane biološke označevalce. Na namišljenem eksoplanetu Minerva B pošlje medzvezdna vesoljska ladja svoje raziskovalne robote v iskanje nezemeljskih organizmov. V oceanu eksobiologi odkrijejo bogat in kompleksen podvodni svet z morskimi organizmi, kot so eksotične dežnikaste alge, ki se stegujejo proti redki svetlobi, ki jo oddaja sosednja zvezda – prvi namig, da Zemlja ni edini poseljeni planet. Celotna prehranjevalna veriga tega ekosistema, ki ga znanstveniki domnevajo v galaksiji, je prilagojena šibki svetlobi – vključno z bioluminiscenčnimi vrstami, ki ustvarjajo lastno svetlobo. Tudi v naših oceanih mrgoli živih bitij, kot so glavonožci, ki služijo kot navdih pri raziskovanju nezemeljskega življenja. Pet let bo trajalo, da bo radijski signal vesoljske ladje sprejet na Zemlji. To bo najbolj pričakovano radijsko sporočilo v zgodovini vesoljskih poletov – novica o prvem stiku z nezemeljsko obliko življenja. Znanstveniki so morda pripravljeni, toda kako bodo ljudje reagirali na to novico?