Berlin: Podelitev evropskih filmskih nagrad

Prenos 38. svečane podelitve evropskih filmskih nagrad komentirata Višnja Pentić in Boško Picula.

Potem ko je na prejšnji podelitvi v Luzernu decembra 2024 z evropsko filmsko nagrado slavil hrvaški kratki igrani film Mož, ki ni mogel molčati v režiji Nebojše Slijepčevića, ima hrvaška kinematografija novo priložnost za osvojitev tega prestižnega priznanja. Na 38. slovesni podelitvi evropskih filmskih nagrad v soboto, 17. januarja, v Berlinu je namreč v dveh kategorijah nominiran hrvaški celovečerni dokumentarni film Fiume o morte! režiserja in scenarista Igorja Bezinovića. Film je nominiran v kategorijah evropski film in evropski dokumentarni film. Film, ki je nastal kot hibridno dokumentarno-igrano delo, na slikovit in natančen način rekonstruira šestnajstmesečno okupacijo Reke (italijansko Fiume) s strani italijanskega pesnika in protofašističnega vojskovodje Gabrielea D'Annunzia, ki je v kontekstu kaosa po koncu prve svetovne vojne mestu samoiniciativno vladal od septembra 1919 do januarja 1921. Hrvaška producenta filma sta Vanja Jambrović in Tibor Keser, film pa je poleti v Pulju prejel šest zlatih aren, dosegel zelo opazno mednarodno festivalsko pot in s skoraj 30 tisoč gledalci postal najbolj gledan hrvaški dokumentarec v domačih kinih od osamosvojitve države leta 1991. Bezinovićevemu dosežku v kategoriji evropski dokumentarni film konkurirajo štiri dela. To so španski Osamljena popoldneva, nemški Riefenstahl, dansko-ukrajinski Tiha zemlja počasi gori in nemški S Hasanom v Gazi. Glede na to, da se od zadnje podelitve v osrednji kategoriji, evropski film, poleg celovečernih igranih filmov potegujejo tudi celovečerni dokumentarni in animirani filmi in da ta zdaj šteje petnajst naslovov, po pet iz vsakega navedenega filmskega žanra, je hrvaški film predlagan tudi v kategoriji evropski film. Kar zadeva celovečerne igrane filme, nominirane za evropski film, seznam s skupno devetimi nominacijami vodi španska drama Sirāt režiserja Óliverja Laxea. Zgodba, dobitnica nagrade žirije na 78. filmskem festivalu v Cannesu, spremlja očeta, ki s sinom v maroški puščavi obupano išče pogrešano hčerko, medtem ko svetu grozi globalni spopad. Po osem nominacij imata norveška drama o ponovnem srečanju dveh sester z odtujenim očetom Sentimentalna vrednost v režiji Joachima Trierja, ki je v Cannesu lanskega maja prejela Grand Prix, in nemška drama o štirih generacijah žensk v različnih družbenih okoliščinah Gledati v sonce režiserke Masche Schilinski, ki si je v Cannesu razdelila nagrado s filmom Sirāt. Tri nominacije ima aktualni dobitnik zlate palme v Cannesu, francosko-iranski film En običajen incident v režiji Jafarja Panahija, triler o maščevanju skupine zapornikov režima, ki ugrabijo svojega nadrejenega mučitelja, dve nominaciji pa tunizijska vojna drama o dramatičnem reševanju deklice v vojni v Gazi Glas Hind Rajab, katere režiserka Kaouther Ben Hania je na 82. festivalu filmske umetnosti v Benetkah prejela veliko nagrado žirije. Poleg navedenih igranih in dokumentarnih filmov so v kategoriji evropski film nominirana tudi celovečerna animirana dela: francoski Arco, litovski Božji pes, belgijsko-francoski Amélie in metafizika cevi, španski Olivia in nevidni potres ter češko-slovaški Čarobni vrt. Trenutna podelitev evropskih filmskih nagrad je vrhunec na novo zagnane Sezone evropskih filmskih nagrad, ki je nadomestila dosrejšnji Mesec evropskega filma, začela pa se je z objavo nominacij 18. novembra v Sevilli. Cilj te manifestacije je promocija evropskega filmskega ustvarjanja, ki je v svoji začetni izdaji zbrala občinstvo in filmske ustvarjalce v 125 evropskih mestih ter prvič v štirih mestih zunaj Evrope (Hongkong, Santiago de Chile, Hanoj in Hošimin). Prvič od prve podelitve evropskih filmskih nagrad, takrat imenovanih Felix, v Zahodnem Berlinu leta 1988, slovesnost poteka v začetku koledarskega leta in ne več v novembru ali decembru. Gostitelj je ponovno glavno mesto ZR Nemčije kot sedež Evropske filmske akademije, saj Berlin vsako drugo leto, izmenično z drugim evropskim mestom, prireja ta dogodek. Podelitev poteka v centru Haus der Kulturen der Welt (HKW), spektakularni stavbi ameriškega arhitekta Hugha Stubbinsa na obrežju reke Spree, ki je bila leta 1957 zgrajena kot Kongresshalle, od konca osemdesetih let pa predstavlja mednarodni razstavni prostor sodobne umetnosti. Številni gostje v dvorani in desetine milijonov gledalcev neposrednega televizijskega prenosa bodo izvedeli, kateri filmi in filmski ustvarjalci so zaznamovali preteklih dvanajst mesecev v evropskih kinematografijah, ki redno koprodukcijsko sodelujejo. Filmi Sirāt, Sentimentalna vrednost, Gledati v sonce in En običajen incident so si prislužili nominacije tudi v kategorijah evropska režija in evropski scenarij. Znanstvenofantastični triler Bugonia s skupno šestimi nominacijami za evropsko filmsko nagrado je predlagan tudi v kategoriji evropska režija zahvaljujoč grškemu režiserju Yorgosu Lanthimosu, italijanska politična drama La grazia režiserja in scenarista Paola Sorrentina pa v kategoriji evropski scenarij. V kategoriji evropska igralka se potegujejo Leonie Benesch (Nočna izmena), Valeria Bruni Tedeschi (Duse), Léa Drucker (Primer 137), Vicky Krieps (Ljubi me nežno) in Renate Reinsve (Sentimentalna vrednost), v kategoriji evropski igralec pa Sergi López (Sirāt), Mads Mikkelsen (Zadnji vitez), Toni Servillo (La grazia), Stellan Skarsgård (Sentimentalna vrednost) in Idan Weiss (Franz). Tudi letos je za nagrado občinstva LUX, o kateri skupaj odločajo evropsko filmsko občinstvo in poslanci Evropskega parlamenta, nominiranih pet novih filmov: Christy, Gluha, En običajen incident, Ljubi me nežno in Sentimentalna vrednost. Hrvaška kinematografija je na podelitvi prisotna tudi v kategoriji evropsko odkritje – nagrada FIPRESCI, saj je slovenska drama Dobre dekleta režiserke Urške Djukić, ki v tej kategoriji tekmuje s še petimi filmi, nastala kot hrvaška manjšinska koprodukcija. V Berlinu bodo podeljene nagrade tudi v ostalih kategorijah, kot so: kratki film – nagrada Vimeo, izbor igralcev kot nova kategorija, fotografija, montaža, scenografija, kostumografija, glasba, zvok ter maska in pričeska. O svoji nagradi odloča tudi evropsko mlado občinstvo, ki izbira med tremi filmi. To so francoski Arco, madžarski Po nesreči sem napisala knjigo in italijanski Življenje odraslih. Že prej je bilo objavljeno, da je dobitnica nagrade za življenjsko delo slavna norveška igralka in režiserka Liv Ullmann (Kriki in šepetanja, Prizori iz zakonskega življenja), muza režiserja Ingmarja Bergmana, ki je za svoje delo doslej prejela vrsto priznanj. Posebno priznanje za evropski prispevek svetovnemu filmu je prejela italijanska režiserka Alice Rohrwacher (Srečni Lazzaro, Himera), ki je tudi sama nominirana za EFA, dobitniki nagrade Eurimages za koprodukcijsko delo pa so nemški filmski ustvarjalci Maren Ade, Jonas Dornbach in Janine Jackowski. O evropskih filmskih nagradah odloča Evropska filmska akademija, ki danes šteje več kot pet tisoč štiristo članov, vključno s triinsedemdesetimi iz Hrvaške. Njena predsednica je francoska igralka Juliette Binoche, predsednica upravnega odbora akademije pa romunska producentka Ada Solomon. Priznanje od konca devetdesetih let nosi sedanje ime evropska filmska nagrada, sam kipce pa je oblikovan v podobi ženske z obleko, posuto z zvezdami. Podelitev, ki bo v Berlinu zbrala vrsto znanih imen evropskih kinematografij, letos vodi severnoirski filmski ustvarjalec Mark Cousins. Prenos 38. slovesne podelitve evropskih filmskih nagrad iz studia HRT komentirata Višnja Pentić in Boško Picula.