Vijećnica

Biografije Vijećnice niso oblikovali le načrti, slogi in politični nameni. Njen pomen so odločilno spreminjale funkcije, ki jih je prevzemala: od administrativnega prostora do knjižnice, od prostora, odprtega vsakdanjemu mestnemu življenju, do enega najtežjih simbolov vojnega razaranja Sarajeva. Prav ta prehod iz institucionalnega v kulturno, iz reprezentacije oblasti v prostor znanja in javne uporabe, je pustil najglobljo sled v kolektivnem spominu mesta. V spominih sogovornikov se Vijećnica pojavlja kot prostor prve fascinacije, profesionalnega izziva, vojne izgube ali trajnega vprašanja, kaj danes pomeni obnoviti stavbo, katere simbolne vrednosti ni mogoče zvesti na obnovljeno fasado. Nekdo se je spominja kot knjižnice, polne ljudi in knjig, nekdo skozi prizor njenega požiga, nekdo skozi večletni proces iskanja načrtov in dokumentacije, potrebne za vrnitev v prvotno obliko, nekdo pa skozi občutek, da tudi po obnovi vprašanje njene sodobne namembnosti ni povsem rešeno. Kajti Vijećnica je eden redkih sarajevskih objektov, katerega usoda se skoraj popolnoma ujema z usodo mesta: nastala je kot politična gesta, je odraz kolonialistične moči, postala je kulturni center, preživela uništenje, nato pa z obnovo odprla novo vprašanje: ali je stavba, ki je tolikokrat zamenjala vloge, sploh lahko kdaj spet le prostor enega namena? Iz teh perspektiv izhaja dokumentarni special o 130 letih Vijećnice. Sogovorniki različnih generacij in iz različitih humanističnih disciplin – Slobodan Blagojević, Amir Vuk Zec, Tatjana Neidhart, Senadin Musabegović, Nedžad Mulaomerović, Amra Rešidbegović in Valerijan Žujo – skozi lastne izkušnje razkrivajo, koliko lahko ena zgradba skozi čas spreminja pomen in kako Sarajevo razume lastne simbole.