Nemogoči pobegi: Državljanska vojna (E6)

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnimi in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. Trajala je med letoma 1861 in 1865. Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot oster nasprotnik suženjstva. Februarja 1861 se je enajst južnih držav odcepilo in oklicalo svojo konfederacijo z lastno ustavo in svojim predsednikom Jeffersonom Davisom ter glavnim mestom Richmondom v Virginiji. Aprila 1861 je izbruhnila državljanska vojna, ki je bila zelo krvava in gospodarsko uničujoča, saj je Združene države Amerike stala več mrtvih (več kot 600.000), kot je pozneje padlo Američanov v vseh vojnah od začetka ZDA do sedaj. Kljub temu da je bil sever od vsega začetka močnejši po gospodarskih potencialih in tudi po številu prebivalstva (21 milijonov na severu in 11 milijonov na jugu, od tega jih je bilo 3 milijone sužnjev), njegova zmaga ni bila lahka. Že leta 1863 je Lincoln objavil deklaracijo o enakopravnosti sužnjev, nekaj dni po kapitulaciji južnih držav pa je Lincoln v svojem drugem predsedniškem mandatu postal žrtev atentata. Po zmagi severnih držav je bilo leta 1865 suženjstvo takoj odpravljeno, naslednje leto so nekdanji sužnji dobili meščanske pravice. Voditelji secesije pa niso smeli opravljati višjih državnih služb in južne države so bile šele leta 1871 zopet sprejete v zvezo. Ameriška državljanska vojna je bila prva moderna vojna v zgodovini, saj je bila prvič uporabljena sodobna tehnika - železnica, telegraf, oklepne ladje, mine in celo prva podmornica.