Mafija nikoli ne ubija v nedeljo

Na jugu Italije je delo mafije cvetelo več kot 150 let.

Pa vendar je Cerkev na tem tradicionalno verskem območju šele v sedemdesetih letih 20. stoletja priznala njihov obstoj in včasih zelo sramežljivo izrazila obsodbo mafijskega načina življenja. To je bila oglušujoča in nerazumljiva tišina v času ekstremnega nasilja s strani institucije, ki bi se morala zavzemati za mir in razumevanje. Zakaj se Cerkev ni borila proti temu pojavu in zakaj se je raje odločila za pot molka? Kako lahko mafijci trdijo, da so verni ljudje in da svojo vero uporabljajo za ustvarjanje kulturne legitimnosti, ki jim omogoča nadaljnjo utrjevanje moči?