A Danaida

Danajeve hčere so bile kaznovane za svoj greh tako, da so morale do konca časov nositi vodo v brezno brez dna. Razlita voda ni olajšala trpljenja bolnih, ni pogasila žeje, niti niso z njo sprali krvi, le odtekala je, tako kot življenje knjižničarke Katalin Csándy (Törőcsik Mari). Greh Danaide v filmu je, da v dveh tretjinah svojega življenja misli le nase. Njena prva ljubezen jo izkoristi in nato zavrže. V hiši svojega moža ni življenjska sopotnica, temveč le dekla za vse. Pod vplivom najstnice z zmedeno preteklostjo in prijateljice Nore, ki je umrla v tragičnih okoliščinah, se filmska Danaida zave, opazi neumnost in nesmiselnost svojega "nošenja vode" ter zbere zadnje moči in sprejme zatočišče, ki ga je spoznala pri svoji umrli prijateljici: delo, ki zdravi in vrača ravnovesje tistemu, ki ga opravlja.