Moje ime ni vredno tega

Sivi junak sivih vsakdanov, požrtvovalna, ločena blagajničarka v kinu, Etelka, dobi napotnico za Balaton. Po nasvetu prijateljice poskuša odkriti življenje. Kot da bi Etelko zamenjali: nova pričeska, nova oblačila, šminka in bleščice. Najprej se spozna s češkim umetnikom, a ji mlada sostanovalka, Takács Anna, spelje moškega. Dobro vzgojeni in skromni vdovec, Pintér, z dvema otrokoma preživlja počitnice v sosedstvu. Sredi niza razočaranj Etelka skorajda ne opazi moškega, čeprav ji je Pintér že v Budimpešti dvoril. Po več nesporazumih se končno najdeta v Budimpešti, ko Etelka odvrže maske in se, vrnjena v svojo staro podobo, znova usede za okno kino blagajne.