Miza v kotu

Na videz naključna skupina ljudi se sreča s skrivnostnim možem, ki naj bi vsakemu izpolnil željo, a v zameno za to mora vsak opraviti nalogo.

V italijanskem baru sedi skrivnosten, mračen ali samo žalosten človek z zajetno, na gosto popisano beležnico in za svojo mizo sprejema najrazličnejše ljudi; ti prisedejo en za drugim, naključno, brez urejenega zaporedja, ter mu zaupajo svoje najintimnejše občutke ali težave, saj verjamejo, da poseduje moč uresničevanja njihovih želja in hrepenenj. Človek z beležnico jih zbrano in pozorno posluša, ob tem si zapisuje samo njemu znane poudarke in na koncu postreže s presenetljivimi rešitvami, ki nikakor niso enostavne: mlajša nuna na primer, ki je izgubila vero v boga, bo le to pridobila nazaj, če bo zanosila z neznancem; obupan oče bo rešil hudo bolnega sina le, če bo uničil življenje nekega drugega otroka; mlada ženska, ki hoče postati lepša, mora oropati prijateljico; slepi mladenič bo spregledal le, če bo posilil mladenko. In tako dalje in naprej. Po življenjski sreči hlepečim dušam skrivnostni človek ponuja rešitve, ki pojem njihove sreče v trenutku postavijo pod vprašaj. Ne samo zaradi neznosnih rešitev, ki jih ponuja skrivnostnež, pač pa tudi zato, ker se skozi pripoved pokaže, da so posamezne usode med seboj prepletene in je sreča enega lahko nesreča za drugega …