Bosna

Petega aprila 1979 je klub Bosna postal prvak Evrope v francoskem mestu Grenoble. Pred 12 tisoč navijači je KK Bosna v finalu premagala italijanskega prvaka Emerson z rezultatom 96:93. To je bil takrat največji uspeh bosansko-hercegovske, pa tudi jugoslovanske klubske košarke. Tistega dne je bilo 22 milijonov Jugoslovanov prikovanih pred televizijske zaslone in so uživali v triumfu prvega evropskega prvaka nekdanje države, ki je v Dvorani športa v Grenoblu igral čudežno. Za narod, katerega reprezentanca je že bila košarkarska sila, je bil to poseben herojski dosežek. To je bil prvi naslov klubskega evropskega prvaka v takratni državi in priljubljeni sarajevski študentje so postali sinonim uspešne BiH. To je zgodba o športnem fenomenu določenega družbenega in političnega konteksta. Kakšno je bilo okolje, kakšne so bile politične in družbene okoliščine, kdo so bili ključni posamezniki, ki so stali za takšnim uspehom? Skozi rekonstrukcijo tega, na videz nepričakovanega, triumfa sarajevskih košarkarjev proti večkrat močnejšim Italijanom, Špancem, Rusom, ta dokumentarni film pravzaprav pokaže, da je bilo na poti do evropskega vrha le malo stvari naključnih. Da bi si sploh upali igrati proti, recimo, Maccabiju v Tel Avivu, je bilo treba imeti resno logistično podporo (v tistem času, na primer, Titova Jugoslavija ni imela uradnih diplomatskih odnosov z Izraelom), ki je stala za športnim klubom tako v moralnem kot v materialnem smislu. Konkretno, izstopal je Energoinvest in njegov vizionar ter ekonomski mag Emerik Blum. Ko se je Bosna približevala četrtfinalu pokala, so bile vključene tudi vse druge velike gospodarske organizacije iz celotne BiH, da bi prispevale k tej poti uspeha. Dva dni pred Grenoblom so bili direktorji uspešnih podjetij in bankirji na nogah. Telefoni niso prenehali zvoniti. Sestava šampionske generacije: Delibašić, Varajić, Vučević, Benaček, Đogić, Bosiočić, Izić, Radovanović, Hadžić, Pešić, Krvavac. Trener te briljantne generacije je bil Bogdan Tanjević.