Srebrenica v Ziyahu Gafiću

Dokumentarni film "Srebrenica pri Ziyahu Gafiću", režiserja Nedžada Begovića, je zgodba o fotografu, katerega umetniško in človeško poslanstvo je povezano z genocidom v Srebrenici. Gafićev močan, čustven fotografski opus o Srebrenici odpira posebno perspektivo zla, ki je bilo storjeno ljudem te "zaščitene enklave". Namreč, Gafić med drugim fotografira stvari, ki so ostale: ključe, očala, zobno ščetko in druge osebne, materialne dokaze o življenju ubitih, ki nikakor niso več le navadne stvari. Dejstvo, da te stvari izgledajo delno razpadle, samo po sebi govori o tem, kje so bile najdene. Ziyah Gafić se poskuša spomniti 11. 07. 1995. in kako je to vplivalo nanj, pri tem pa v sebi išče umetniško moč in spodbudo, da s fotografijo opominja na tragedijo. Ta svetovno priznani fotograf si prizadeva biti priča časa, saj, kot pravi: "Zdaj, ko imam možnost nekaj narediti, moram to narediti tako v imenu žrtev kot tudi v imenu moje hčerke Senke Latife." Film se zaključi z Ziyahovimi besedami: "Da bi moji vnuki imeli boljše otroštvo, moram svojo hčerko voditi na takšna mesta."