Zadnja seja

Gre za zgodovinsko sejo nekdanjega Predsedstva SFRJ sredi marca 1991 in pogumno odločitev bosanskohercegovskega predstavnika, Bogića Bogićevića, ter njegov znameniti "ne". To je bil ključni glas proti uvedbi izrednega stanja v nekdanji državi. Vojaški vrh je namreč tedaj formalno predlagal dvig bojne pripravljenosti, a je bil dejanski cilj uvedba vojaške uprave v Sloveniji in na Hrvaškem ter odstavitev političnega vrha v Makedoniji in BiH. Ta zgodba, v dveh epizodah, podrobno obravnava politične okoliščine v BiH in tedanji Jugoslaviji v zahrbtnih pripravah na vojaški udar. V prvi epizodi je prikazano ozračje v BiH ob volitvah člana Predsedstva SFRJ, ki so takrat prvič potekale kot referendum med več kandidati. V tedanji intelektualni skupnosti je bil neformalni favorit perjanica SDS-a Dragan Kalinić, ki pa ga je po volji državljanov z 200 tisoč glasovi več premagal Bogić Bogićević. Posebej zanimiv politični trenutek, ki je predhajal znameniti seji Predsedstva, je tako imenovana "Plišasta revolucija", ki se je zgodila na ulicah Beograda v nedeljo, 9. marca 1991, medtem ko so bili vsi člani Predsedstva, razen srbskega, v svojih republikah. Tedanji predsedujoči Predsedstvu, Borisav Jović, je zagovarjal in zahteval soglasje vseh članov Predsedstva za izhod tankov iz vojašnic na ulice. Sledijo dnevi psihološkega mučenja, izčrpavanja in naposled dan velike odločitve še večjega Bosanca, Bogića Bogićevića.