Ena in edina (E1)

Jugoslovanski jedrskia program je imel na svojih začetkih, takoj po drugi svetovni vojni, kot glavni cilj izdelavo atomske bombe in šele nato miroljubno uporabo jedrske energije. Nekdanja Jugoslavija se jedrski bombi ni odrekla vse do njenega razpada, o čemer bo serija govorila skupaj z zgodovinarji, udeleženci in pričami teh prizadevanj. Poleg dela na atomski bombi je nekdanja Jugoslavija načrtovala šestnajst jedrskih elektrarn, a je vse ostalo pri eni sami jedrski elektrarni v Krškem. Sodelujoči pri gradnji jedrske elektrarne v Krškem in arhivski posnetki bodo gledalcem približali ta gradbeni in znanstveni izziv. Jedrska nesreča v Černobilu je ustavila številne jedrske projekte po svetu, tudi v nekdanji Jugoslaviji. Ekipa serije je bila v Černobilu in njegovi okolici ter posnela pretresljiva pričevanja preživelih ob nesreči in uničujočih posledicah sevanja na ljudi in naravo. Radioaktivni odpadki, še posebej visoko radioaktivni odpadki, so velik problem jedrske industrije. Te težave bosta morali vsaka na svoj način reševati Hrvaška in Slovenija kot solastnici jedrske elektrarne v Krškem. Hrvaška želi zgraditi skladišče v občini Dvor, na reki Uni, tik ob meji z Bosno in Hercegovino. Tamkajšnji prebivalci se načrtu upirajo in ne zaupajo institucijam, da bodo delo opravile na svetovni ravni. Kot to počnejo jedrske sile, kot je Francija, je ekipa serije preverila v provinci Aube, kjer se nahaja centralno skladišče za 58 francoskih reaktorjev. Po resnih finančnih vložkih v jedrski program in združevanju vrhunskih znanstvenikov je nekdanja Jugoslavija v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja ustanovila tri jedrske inštitute - Inštitut Vinča pri Beogradu, Institut Ruđer Bošković v Zagrebu in Institut Jožef Stefan v Ljubljani. Znanstveniki sprva ne vedo, da je cilj atomska bomba, a jim kmalu postane jasno, zakaj so dobili denar. Potem ko je Titov režim v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja za kratek čas opustil razvoj atomske bombe, se je usmeril v miroljubno uporabo jedrske energije. Od načrtovanih šestnajstih je bila prva Nuklearna elektrarna Krško, dogovorjena v sodelovanju z ameriškim Westinghouseom. Vendar Tito ni opustil ideje o izdelavi atomske bombe - leta 1974 je bila po njegovi odločitvi sestavljena skupina znanstvenikov, ki je organizirala izdelavo atomske bombe. Tretji poskus se je zgodil po Titovi smrti, ko je vrh JNA s pomočjo Gadafija in Sadama Huseina poskušal izdelati atomsko bombo stran od oči javnosti. Zgodovinarji, udeleženci projekta in priče spregovorijo o zanimivi zgodovini jedrskih prizadevanj nekdanje Jugoslavije z uporabo arhivskih posnetkov in dokumentov.