Jama Chauvet: Prvi umetniki na svetu

Soteska Ardèche, december 1994: Trije jamarji odkrijejo najbolj izjemno in najstarejšo znano jamsko poslikavo v Evropi. Chauvet krasijo neštete živalske figure, stare 36.000 let, vključno z osupljivo lepimi prizori divjih živali. Dvajset tisoč let pred Lascauxom je Homo sapiens že pokazal osupljivo umetniško mojstrstvo. Ko občudujemo ta dela, se nam poraja veliko vprašanj: kako so lahko ti prazgodovinski ljudje ustvarili tako impresivne poslikave? Kdo so bili? Kaj jih je navdihnilo? Kako so živeli v tej globoki jami? Kakšni so bili njihovi obredi in vsakdanje življenje? Zaradi konservatorskih razlogov jama Chauvet nikoli ni postala dostopna javnosti. Le ekipi raziskovalcev je dovoljeno, da se en mesec vsako leto spustijo v jamo in jo preučujejo. Snemalna ekipa bo imela možnost, da jih spremlja na enem od njihovih odprav. Strokovnjaki za jamsko umetnost in digitalno snemanje, paleontologi, akustiki in fiziki bodo združili moči ter uporabili najsodobnejšo tehnologijo, da bi razvozlali uganke, ki so ostale nerešene: kaj se je v tej jami dogajalo v prazgodovinskem obdobju? Med strokovnjaki so Carole Fritz, višja raziskovalka in vodja znanstvene ekipe jame Chauvet, Gilles Tosello, ki je reproduciral risbe v jami Chauvet 2, ter ameriška znanstvenica Miriam Kolar, strokovnjakinja za arheo-akustiko. Po letih raziskav se zdi, da se oblikuje vizija kompleksnega izkoriščanja območja. Poslikana dela so nastala iz vrste dejavnosti, ki so vključevale zvok in svetlobo, pa tudi pripovedovanje zgodb in mit. Simbolična moč Chauvetove jame sproža tudi bolj splošno vprašanje o družbi, ki ji je uspelo ustvariti takšno mojstrovino. Danes si prazgodovinarji bolj kot kdaj koli prej želijo bolje spoznati te nadarjene zgodnje ljudi. Poskušajo obuditi družbo nomadskih lovcev in nabiralcev, ki so pred 40.000 leti v majhnih skupinah naseljevali območje, ki se je raztezalo od doline Rone do južne Nemčije. Ti ljudje so bili Aurignacijci, prvi umetniki v človeški zgodovini.