Odrske luči (E2)

Druga epizoda nas popelje v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ki jih lahko prav tako štejemo za "zlata" v popularni kulturi. Šestdeseta leta so popolnoma odprla vrata zahodnim vplivom, eden od simbolov Zahoda, Coca-Cola, pa je v Jugoslavijo prispel leta 1968, potem ko je leto prej prispel Pepsi. Zgodovinarka Radina Vučetić bo spregovorila o amerikanizaciji popularne kulture v tistem času. V šestdesetih letih je v popularni kulturi prevladovala pop glasba, število avtorjev in izvajalcev, ki so izstopali, pa je bilo veliko. Zagotovo prevladuje nastop izjemnega Arsena Dedića, ki se je kot kantavtor potrdil z albumom Čovjek kao ja. Ob Vici Vukovi, Terezi Kesoviji, Beti Jurković, Gabi Novak in drugih izvajalcih je glasbeno sceno šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamovala ena glasbena skupina. To so Dubrovniški trubadurji z njihovim neprekosljivim avtorjem Đelom Jusićem. Poleg arhivskega gradiva bo voditelj v studiu z edinim preživelim članom, Lucianom Lučijem Capurso, spregovoril o fenomenu Dubrovniških trubadurjev. Pogovor bo vključeval tudi nastop Trubadurjev s pesmijo Jedan dan na Evroviziji leta 1968. To pesem bomo lahko slišali tudi v studiu Svjetla pozornice. Izvedla jo bo v novi različici zanimiva ženska vokalna skupina. Konec šestdesetih let je prinesel tudi izid prvega domačega rock albuma: leta 1968 je Jugoton izdal album Naši dani založbe Grupe 220, ki je bila ustanovljena leta 1966, ko je izdala singel Osmijeh. Vsem tem glasbenim uspehom je leta 1960 sledil Jugoton _, tam so izdelali skoraj milijon in pol plošč, po selitvi v zagrebško Dubravo pa je produkcija dosegla kar deset milijonov plošč. Šestdeseta leta so bila tudi leta RTV Zagreb, ki se je razvijala z nepredstavljivo hitrostjo, tako tehnološko kot programsko. Kot osrednja osebnost zabavnega programa izstopa Anton Marti, ki dela pri kultni zabavni oddaji TV magazine (1961 - 1963, 1966 - 1971). Kjer je močna televizija, mora biti tudi medij, ki jo spremlja - tednik Studio je bil ustanovljen leta 1964 kot prvi tednik za televizijo, radio, film, glasbo in gledališče v takratni Jugoslaviji in je v le nekaj letih dosegel naklado 300.000 izvodov! Odrske luči ne bodo spregledale filmskih uspehov hrvaške kinematografije, ki je takrat dosegla vrhunce avtorskega filma v Berkovićevem Rondu, Babajini Brezi in Lisicah Krsta Papića, pa tudi komercialnih uspehov v Golikovi uspešnici Imam dve mame in dva očeta. Filmska šestdeseta leta je zaznamoval tudi vojni spektakel v režiji Veljka Bulajića, Bitka na Neretvi. In nenazadnje se je leta 1967 pojavil kultni animirani lik, ki je osvojil svet - Profesor Baltazar je nastal v rokah Zlatka Grgića s sodelavci. O seriji o profesorju Baltazarju bo govoril režiser Joško Marušić. V zaključnem študijskem delu bo Igor Duda izpostavil najpomembnejše segmente popularne kulture v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in napovedal, kaj nas čaka v sedemdesetih letih.