Odrske luči (E4)

Četrta epizoda je prva od dveh, ki obravnavata popularno kulturo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Simbolično so se začela s smrtjo Josipa Broza Tita leta 1980 ter njegovim slovesom in pokopom v Hiši cvetja v Beogradu. Posebej zanimiv je način, kako je vodstvo jugoslovanske komunistične partije poskušalo izkoristiti Titovo smrt za ohranitev Jugoslavije. Ritualno potovanje posmrtnih ostankov z vlakom iz Ljubljane prek Zagreba v Beograd naj bi bilo izhodišče tistega, kar so poskušali izraziti s sloganom "In po Titu, Tito!". Na začetku oddaje se voditelj v studiu o tem poskusu in njegovih rezultatih pogovarja z zgodovinarjem Igorjem Dudo, zgodovinarki Snježana Banović in Radina Vučetić pa o optimističnem prepričanju mladih, da se bo po Titu v Jugoslaviji razvil harmoničen sistem. V tej dekadenci pred velikim razpadom se v liberalnem okolju odvija bogata produkcija vseh vrst popularne kulture, v ospredje pa stopi kult telesa, najpogosteje ženskega telesa, kar se kaže na straneh tednikov, kot sta Start in Erotika, pa tudi na področju televizijskega oglaševanja in filma. Nato sta se v zanimivih vlogah pojavili Ena Begović in Mira Furlan, v osemdesetih pa še posebej izstopa film Rajka Grlića V žrelu življenja, posnet po knjigi Dubravke Ugrešić "Štefica Cvek v žrelu življenja". V studiu gostuje režiser te uspešnice Rajko Grlić. Aerobika Jane Fonde se je kot svetovni trend v osemdesetih letih pojavila na Hrvaškem po zaslugi Vesne Mimice, ki je posnela dve avdio kaseti na glasbo legendarnega Alfieja Kabilja, ki sta bili uspešnici v Jugoslaviji. Vesna Mimica je naša gostja v studiu. Produkcija popularne glasbe v osemdesetih letih je imela vse značilnosti resne industrije. Nosilca zagrebške pop scene sta bila Novi fosili z avtorjem Rajkom Dujmićem in Split Magazin z avtorjem Tončijem Huljićem. Zlatko Gall in Zrinko Tutić bosta govorila o diskografiji osemdesetih let, posebna pozornost pa bo namenjena produkciji Jugotona, katerega izvajalci so veliko prispevali k temu, da je bila prva polovica osemdesetih let najuspešnejše obdobje diskografije v zgodovini Jugoslavije. Poseben prostor bo v tej epizodi namenjen Miši Kovaču kot megazvezdniku. Hrvaški glasbeniki, ki so zastopali Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije, začenši z letom 1983 in uspešnico Danijela Popovića Džuli, so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dosegli vrsto odličnih rezultatov. Sledila je vrsta uspehov Rajka Dujmića in Steva Cvikića, ki se je končala v Lozani leta 1989, ko je skupina Riva zmagala s pesmijo Rock me in s tem omogočila izvedbo naslednjega tekmovanja za pesem Evrovizije v Jugoslaviji, torej na Hrvaškem. To tekmovanje je bilo leta 1990 v Koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega. Poleg glasbe sta ga zaznamovala tudi dva škandala: prepir o tem, kateri par bo vodil zagrebško tekmovanje za pesem Evrovizije, in tehnična težava s špansko pesmijo. Ob arhivskih posnetkih bo sogovornik režiser tistega prenosa Nenad Puhovski. V zadnjem delu epizode bosta voditelj in Igor Duda podala sklepni pogled na pojave osemdesetih let prejšnjega stoletja in napovedala, kaj gledalce čaka v naslednji epizodi, ki nadaljuje z osemdesetimi leti prejšnjega stoletja, ki so bila zelo bogata s popkulturno produkcijo.