Odrske luči (E7)

Zadnja, sedma epizoda bo preučila glavne poudarke popularne kulture od začetka novega tisočletja do danes. Internet je postal glavno orodje za ustvarjanje, distribucijo in uživanje množične kulture. Družbena omrežja dajejo vsakemu posamezniku možnost, da izrazi svoje mnenje, ustvari in deli vsebine. Teoretik popularne kulture Dean Duda govori o spremembi, ki jo je prinesel internet, in o tem, kakšen vpliv je imel na hrvaško popularno kulturo. Kljub vse večji prevladi interneta klasični mediji ne upočasnjujejo, vendar tradicionalna dela, ki sestavljajo popularno kulturo, doživljajo znatne spremembe. Na televizijskem trgu se dogajajo tektonske spremembe, ker HTV, ki je bila dolgo časa edina televizija z nacionalno koncesijo, pridobiva komercialno konkurenco - RTL začne oddajati leta 2003, Nova TV pa nekoliko kasneje. Prav te televizije so v 2000-ih preplavile televizijski program z resničnostnimi šovi in ​​različnimi talent šovi. Pod vodstvom Mirka Galića se je HTV v 2000-ih dobro spopadal s konkurenco, z izvirnimi formati, kot je Piramida, ki je leta 2007 osvojila zlato vrtnico za najboljšo mednarodno oddajo. Poleg tega je HTV leta 2004 začel predvajati svojo prvo telenovelo - Villa Maria _, ki je imela 160 epizod, zabeležila zelo visoko gledanost in utrla pot drugim domačim telenovelam. Velik uspeh je dosegla tudi komična serija Bitange i princeze, ki jo je navdihnila mega priljubljena humoristična serija Prijatelji. Od leta 2005 do 2010 je bilo predvajanih 108 epizod, ki jih mladi še danes gledajo - na internetu _. Ob številnih arhivskih posnetkih bodo objavljene tudi izjave na to temo takratnega direktorja HRT Mirka Galića, scenarista in režiserja filma Bitangi in princeza Gorana Kulenovića ter producenta Ivana Maloče. Literarna scena je v novem tisočletju pridobila več kakovostnih in široko branih avtorjev. Eden od njih je Kristian Novak, ki je občinstvo osvojil s svojimi tremi romani in se bo o svojem delu v studiu pogovarjal z voditeljem. V novem tisočletju hrvaški film končno dobiva reguliran sistem financiranja prek institucije Hrvaškega filmskega sveta (HAVC). Rezultati prihajajo hitro in dogaja se več filmskih uspešnic: po romanu Anteja Tomića Kaj je človek brez brkov (ki je doživel že 13 izdaj!) leta 2005 Hrvoje Hribar posname istoimenski film, ki dosega odlično gledanost - v kinodvoranah si ga je ogledalo 150.000 gledalcev, a ni postal najbolj gledan film desetletja. S 5000 gledalci več ga je leta 2013 presegla pesem The Priest's Children uveljavljenih uspešnic Vinka Brešana in Matea Matišića. Na glasbeni sceni se dogajajo velike spremembe, predvsem v načinu uživanja glasbe – mladi poslušalci zlahka prehajajo s srbskega turbo-folka na Thompsona oziroma s teh vrst glasbe na domači rock 'n' roll. Avtor Marko Perković Thompson je najboljši v tem eklektičnem pristopu, ki zaradi svojih političnih in ideoloških konotacij postaja fenomen. O fenomenu Thompson v Svjetlih pozornicah razpravljajo zgodovinar Neven Budak, glasbeni kronist Siniša Škarica in pisatelj Ratko Cvetnić. V nasprotju z vzdušjem hitrih, površnih medijev in razpršene pozornosti občinstvo nenehno zanimajo kvizi. Mario Kovač in Dean Kotiga bosta govorila o fenomenu kvizov. Verjetno zaradi pomanjkanja kakovostnih domačih vsebin se občinstvo v zadnjih desetih letih vse bolj obrača k vsebinam z elementi nostalgije – najbolj priljubljeni dramski seriji sta Crno-bijeli svijet in Dnevnik velikega Perice. V ta trend sodi tudi muzikal Za dobra stara vremena Rajka Dujmića in Željke Ogreste, ki si ga je ogledalo več kot 24.000 gledalcev. Je ta usmerjenost k občinstvu trajna ali pa gre za prehodno obdobje, po katerem nas čaka novo, sijajno obdobje hrvaške popularne kulture, podobno tistemu, ki smo ga imeli med petdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja, vprašanje, ki čaka na odgovor.