Zagreb klasik: Sijaj Mediterana - Solisti, zbor in simfonični orkester Hrvaške radiotelevizije, dirigent Gergely Duboczky - Trg kralja Tomislava

V sproščenem vzdušju lahko poslušalci uživajo v nastopih Zagrebaške filharmonije, Jazz orkestra HRT-a in drugih.

Letos osmi po vrsti festival Zagreb Classic poteka od 19. junija do 2. julija na Trgu kralja Tomislava, praznovanju glasbe pod milim nebom pa se bo 22. junija pridružil tudi Simfonični orkester in Zbor HRT s tematskim koncertom z naslovom Sijaj Mediterana. Mediteranskim soncem obsijane melodije, ognjeviti ritmi, morska modrina, neustavljiv šarm in temperament, ki izžarevajo iz vsakega takta, so osnova koncerta Simfoničnega orkestra in Zbora HRT pod vodstvom enega najvidnejših dirigentov mlajše generacije na evropski sceni, Gergelyja Dubóczkega. Izobražen na Akademiji Franz Liszt v Budimpešti, izpostavljen kot ustvarjalec številnih sodobnih in večžanrskih produkcij, se zdaj povezuje z ansambli HRT in vrhunskimi hrvaškimi solisti, ki gradijo sijajne mednarodne kariere. Violinistka Sara Domjanić prihaja iz Nemčije, kjer deluje kot druga koncertna mojstrica Düsseldorfske filharmonije, splitski tenorist Tomislav Jukić med zadnjimi uspehi beleži angažma s Cecilijo Bartoli na glavni sceni Opere v Zürichu, bas-baritonist Benjamin Šuran pa je nedavno nastopil v produkciji opere Madama Butterfly na Festivalu Baden-Baden z Berlinsko filharmonijo in Kirillom Petrenkom. Program nas popelje od Španije in Italije do Dalmacije, začenši z Andaluzijo navdihnjeno rapsodijo España Emmanuela Chabriera, preko orkestralnih mojstrovin, kot so virtuozna Uvod in Rondo capriccioso Camillea Saint-Saënsa in očarljiva Idila Blagoja Berse do strastne suite Španski capriccio Nikolaja Rimski-Korsakova. Nekatere najlepše melodije za človeški glas pripadajo seveda italijanskemu repertoarju, zato nas čakajo arije, dueti in zbori iz oper Cavalleria rusticana Pietra Mascagnija, Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija in I Pagliacci Ruggera Leoncavalla, pa tudi iz operete Spli'ski akvarel našega Ive Tijardovića. Z ljubkimi neapeljskimi kanconami - Non t'amo più in Funiculì, funiculà - nam prinašajo toplo, sončno zavetje juga Italije. Katarzični zaključek opere Ero z onostranstva Jakova Gotovca nas spominja na to mojstrovino našega in slovanskega opernega repertoarja, od katere prve izvedbe letos mineva 90 let.