Poti kave

Tihotapljenje kave v 80. letih razkriva razkroj sistema in prinaša nostalgičen vpogled v življenje v Jugoslaviji.

Tihotapljenje kave iz zahodnih držav, predvsem iz Avstrije in Zahodne Nemčije, je ob koncu 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja postalo množičen pojav – posledica vse večjega pomanjkanja v takratni Jugoslaviji. To dogajanje je bilo eden prvih znakov, da socialistični sistem počasi izgublja svojo moč. Film prikaže zgodbo z obeh strani: spregovorijo tako tisti, ki so kavo tihotapili, kot tudi policisti, ki so jih preganjali. Med tihotapci so bili ljudje iz različnih družbenih slojev – vsak s svojimi razlogi in pogledi na življenje v tistem času. Njihove zgodbe skupaj sestavljajo živo in večplastno podobo jugoslovanske družbe osemdesetih let. Zaradi številnih avtentičnih fotografij in arhivskih posnetkov film ni le dokumentarec, temveč tudi nostalgičen sprehod skozi duh tistega časa. V ospredju je skoraj filmska igra mačke in miši med tihotapci in oblastjo – absurden, a resničen ples zvijač, v katerem je vsak poskušal prelisičiti drugega. Ta dinamika pa ni le napeta, temveč tudi močno zasidrana v realnost obdobja, ki danes že bledi v spominu.